V vrtincu subkultur

Opis

Izvirno temeljno delo na področju slovenske humanistike in kulture. Osnovna tema knjige so subkulture, natančneje: analiza obstoječih subkulturnih teoretskih konceptov. Avtorica na osnovi svojega večdesetletnega delovanja na tem področju prikazuje, kako so se oblikovale in spreminjale definicije subkultur, kako se je razvijalo pojmovanje oziroma več soobstoječih konceptov subkultur in raziskovalnih tradicij, kje so bili poudarki v posameznih raziskovalnih obdobjih, ki so vplivali na spremembo splošne definicije subkultur vse do danes. Vsebinsko se je omejila na teoretska dognanja in razlage, ki so jih razvili pisci kulturnih študij v povezavi z mladinsko kulturo, zlasti glasbo. Skozi besedilo se prepletajo tri glavne smernice: ali lahko govorimo o obstoju univerzalne subkulturne teorije, ali subkulture lahko razložimo s konceptom, ki predvideva homogene, razredno utemeljene prakse, in ali so sodobne subkulture vpete v marketing lastnih identitet.Knjiga je tako historični in vsebinski prerez subkulturnih konceptov.

V prvem delu predstavlja tradicionalno teorijo subkultur, ki obsega ameriško teorijo sosesk in uporniške mladine od začetka 20. stoletja do šestdesetih let ter angleško teoretsko interpretacijo povojnih subkultur kot del upora delavskega razreda proti dominantnim hegemonskim institucijam (britanske) družbe v šestdesetih in sedemdesetih letih.

V drugem delu prikaže kritiko tradicionalnih konceptov, razčlenjuje pojmovanja sodobnih avtorjev na področju subkulturne teorije. Te študije temeljijo na splošnem konceptu postmoderne, osrednje mesto pa so zasedle teme razcepljenosti, pretočnosti in potrošništva. Pri tem so ponudile množico novih načinov razumevanja in definiranja subkulturnega fenomena: oblikovanje in mobilnost postsubkulturnih identitet, vprašanje postsubkulturne avtentičnosti, pojav klubskih kultur ali kultur okusa in njihovega notranjega vrednostnega statusa, DIY kultur ali kultur upora in njihove politične vpetosti itn. Toda vsi ti koncepti razlagajo subkulture segmentarno, kot študije primerov, zato so med seboj razpršeni, nepovezani. To pa je izhodiščna točka avtoričine izvirne nadgradnje in postavitve novih temeljev za proučevanje skupin, ki jih označujemo kot subkulturne.

S tega vidika lahko štejemo njeno knjigo kot pionirsko, ne samo v lokalnem merilu, temveč tudi mednarodnem. Odlikujejo jo tematska inovativnost, sistematični pregledni značaj, kritične primerjalne analize, vsebinska izčrpnost ter spoznavni domet, ki presega dosedanje študije na to temo. Namenjena je kar najširši javnosti, ne le strokovni.

Takole jo je ocenil pisec spremne besede, dr. Mitja Velikonja: Jasna Babić je v pričujočem besedilu izkazala zelo kompetentno uporabo teoretskih orodij, terminološko temeljitost ter sijajno poznavanje relevantne strokovne in znanstvene literature ter primarnih virov. Njeno delo nadgrajuje in v marsičem presega dosedanje študije subkultur na Slovenskem, tako iz njihovega »klasičnega« obdobja (predvsem punka) v osemdesetih letih (Ogrinc, Tomc, Vogrinc, Vidmar) kakor iz njihovih »zrahljanih« okvirov v devetdesetih (Stanković, Muršič, Gregorčič, Bašin, Velikonja), kar velja pozdraviti s stališča razvoja tega raziskovalnega polja. Avtorica dokazuje pomembnost in potrebnost ukvarjanja s to temo tudi v času, ko mnogi te pojme in teorije jemljejo kot obstranske ali popolnoma posrkane v korporativnost današnje globalne družbe.

Mag. Jasna Babič je sociologinja in kulturologinja, raziskovalka na Mirovnem inštitutu (področje raziskovanja: kulturna politika, civilna družba), vse od leta 1998 soustvarja program AKC Metelkova mesto, je avtorica številnih tekstov na tem področju, knjiga pa je njen prvenec.