Opis

Poznamo svetnike, ki so to po svojih besedah, in svetnike, ki so to po svojih dejanjih. Takšne, ki vekomaj molčijo, in takšne, ki vekomaj govorijo.Takšne, ki se nenehno kažejo,in takšne, ki se nenehno skrivajo.Takšne, pred katerimi vsakdo zbeži, in takšne, ki jih vsi iščejo. Svetnike, ki jih lahko prepoznavajo le cerkveni učitelji, in svetnike, pred katere poklekajo otroci in živali, da bi od njih izprosili blagoslov. To so besede avtorja publikacije, Huga Balla (1886 – 1927), nemškega pesnika in pisatelja, ki je morda najbolj znan kot eden vodilnih protagonistov dadaističnega gibanja. V Zürihu je s somišljeniki leta 1916 ustanovil znameniti Cabaret Voltaire, v katerem so organizirali kulturne večere in uprizarjali performanse s povsem novimi oblikami umetniškega izražanja. Med njimi tudi Ballov izum, zvočne pesmi (Lautegedichte). Poleg poezije je ustvarjal romane, drame, pamflete in zgodovinske študije. Bizantinsko krščanstvo prinaša zgodbe treh oseb: Janeza Klimaka (Lestvičnika), Dionizija Areopagita in Simeona Stilita. Herman Hesse je zapisal, da je Bizantinsko krščanstvo najlepša Ballova knjiga. Ball je s svetniškimi liki podal brezčasno analizo religioznih, duhovnih in moralnih vprašanj.