Hvalnice

Opis

Sinezij je ena izmed najzanimivejših osebnosti pozne antike, njegova poezija – devet hvalnic, ki jih v izvirniku in prevodu prinaša ta knjiga – pa sodi v sam vrh poznoantične literarne ustvarjalnosti. V črkah tega pesništva se zrcali nočno nebo puščave, kjer se zvezde zdijo bližje kot drugod in se lahko včasih skoraj dotaknemo Meseca. Odsotnost stvari tu izpričuje Navzočnost, praznina Polnost. To je kozmična poezija, ki ima poseben odnos do phýsis, narave– a tudi poezija meta-fizičnih, naravo presegajočih, nevidnih globin grštva in krščanstva (in to hkrati): pesništvo, ki stalno trka ob smrtonosno tišino, a njeno grožnjo prek hvalnice spreminja v obljubo. Besede postajajo ojačevalci puščavskega molka, ko se oster um daruje v ekstatični drznosti poimenovanja. Sinezij je bil rojen v 4. stol. v severnoafriškem mestu Kirena. Študural je v Aleksandriji, kulturni prestolnici tedanjega sveta. Njegova učiteljica je bila novoplatonska matematičarka in filozofinja Hipatija. Sinezij ni pisal le poezije, ampak se je preizkušal v najrazličnejših literarnih zvrsteh: v traktatih in govorih, pismih in dnevnikih.