Opis

Ivešić analizira diskurz generacije vodilnih funkcionarjev, od Edvarda Kardelja, Josipa Broza do Milovana Đilasa, katerih formativna doba je bila druga svetovna vojna in revolucija, na njihovo oblikovanje pa je pomembno vplivalo bivanje v Moskvi, pri preoblikovanju jugoslovanske družbe pa so si postavili za zgled Sovjetsko zvezo iz druge polovice v tridesetih letih 20. stoletja. Poudarjali so pomen sodelovanja med narodi v socialistični fazi, »verjeli« so, da bodo v komunizmu prenehali obstajati, saj bo nastala ena sama komunistična nacija ekumenskih razsežnosti.