Vojna vse spremeni

kako sta mlada Slovenka in njen oče preživela drugo svetovno vojno, o njunem značaju in pogumu

Izposodi si
Knjiga je izšla z denarno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Opis

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947. Družina Furlan je živela v Trstu, potem pa pred fašističnimi predvojnimi pritiski pobegnila v Jugoslavijo. V ustaljeno življenje je posegla vojna in Furlanovi so zbežali v Jeruzalem. Od tam jih je pot vodila v Južnoafriško republiko, zatem v New York in London, kjer je bil Boris Furlan kratek čas član jugoslovanske kraljeve vlade. Nato so se vrnili v Jugoslavijo. A to ni bila več država, ki so jo poznali prej. Stasha Furlan se je pridružila partizanom v Dalmaciji, prišla v Ljubljano in nato v Trst. Od tam ji je uspelo priti v Rim, nazadnje pa je za vedno zbežala čez lužo, kjer je doštudirala, se zaposlila in si ustvarila družino. Ves ta čas je nosila breme spomina na očeta, ki je prisilno ostal v Jugoslaviji: »Uživala sem na soncu, ki je grelo moje telo, in počasi segla po izvodu New York Timesa z datumom 20. avgust. S pogledom sem preletela naslove in pretresena prebrala: Trije Jugoslovani obsojeni na smrt kot sovražniki režima.« Med obsojenimi je bil tudi njen oče, Boris Furlan.

Modrijan

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena