Opis

Zgodba Lojzeta Kovačiča se zdi emblematična za literaturo dvajsetega stoletja. Kot desetletni deček se je naselil v neznano deželo in predvsem tuj jezik. Tujost ga je napeljevala k neusmiljeni refleksiji sebe, drugih in življenja kot takega, pisanje kot pričevanje mu je predstavljajo preživetveno nalogo, edino avtentično sidrišče. Njegov opus je eden najbolj avtobiografskih v svetovni literaturi. Obsežna monografija v spomin enega najvidnejših slovenskih ustvarjalcev je nastala ob osemdesetletnici avtorjevega rojstva. Mateja Komel Snoj je zbrala literarnospominsko in slikovno gradivo, katerega temeljni del predstavljajo tematsko razvrščeni fragmenti iz Kovačičevega opusa, ter ga dopolnila s preglednim uvodom. Knjiga sledi temeljnim pisateljevim življenjskim postajam in odpira ključne tematske obsesije njegovega ustvarjanja, ki se vseskozi vrtijo okrog položaja ranljivega posameznika v kaotičnem času.