Pobalinka

Opis

Jantar Prijela je za deblo. Objela lepljivo razbrazdan steber. Roke polne iglic. Pika-pika stop. Vonja drevesa in gleda s človeške perspektive. Smrečje. Prepeva in se igra veter. Kolikokrat se je skrila med grmovje. Nič več pika-pika stop. Prisesala se je k lesu. Utopila bi se v jantarju. Zajezila bi čas in nekoč bi krasila pisalno mizo zmedenega človeka. Končno bi bila zaželeno darilo nikoli pozabljenega poletnega rojstnega dne.