Opis

Tamáseva sijajna analiza postfašizma, ki jo moramo brati skupaj z njegovimi analizami propada realno obstoječih socializmov in zatona delavskih gibanj, je v času vsesplošne sovražne gonje proti beguncem in vzpona odkrito rasističnih populističnih desničarskih strank nepogrešljiva. Ne zato, ker bi kakor zgroženi liberalci s prstom pokazala na to, kar je pravzaprav očitno, temveč zato, ker pokaže, da ključni problem ravno ni v poblaznelih desničarskih politikih in predsodkih neukih množic, pač pa zlasti v strukturnih značilnostih delovanja sodobnega kapitalističnega gospodarstva in neoliberalne države – neodvisno od tega, ali se v vladi znajdejo mračnjaški radikalni desničarji ali razsvetljeni liberalni levičarji. - iz spremne besede Saša Furlana

Iz enega disidentstva v drugo – tako bi lahko opisali politični razvoj filozofa in družbenega aktivista G. M. Tamása, ki je v knjigi Komunizem po letu 1989 eruditsko sežel izkušnje in spoznanja o komunističnem gibanju, zlasti njegovem izvoru, ki sestavlja osnovo pomena, aktualnosti in alternativnosti komunističnih idej. Pri tem ni ne nostalgičen ne zanesenjaški, temveč kritičen in zaskrbljen. Iz svoje lastne izkušnje režimskih odklonov ter na osnovi zgodovine svoje družine (starša sta bila predvojna komunista) in mednarodnega protifašističnega gibanja kritično razpravlja ne le o politični regresiji Vzhodne Evrope po letu 1989, ampak tudi o razvoju socializma v zadnjih dvesto letih, o kulturni in politični zgodovini Vzhodne in Srednje Evrope, o razrednem boju, vzponu nacionalne države, etnonacionalizma in fašizma; sedanje prevladujoče stanje označuje kot »postafšizem«. Njegova razmišljanja prinašajo nove nastavke in bogatijo razpravo o komunizmu – tako z vidika zgodovine realsocializmov in njihove razrušitve kakor vprašanja o svetovni levici danes.