Križev pot žrtev Hude jame

Opis

Naj bo ta molitev križevega pota v spomin žrtvam Hude jame nam vsem vabilo in opomin! Petnajst postaj Kristusovega trpljenja in smrti na križu je izhodišče za premišljevanje o povojnih zunajsodnih pobojih v zloglasni Hudi jami. Žrtvam tistih podivjanih časov avtorji posojajo svoj glas. Pred bralci oživljajo podobe dedkov, babic, stricev, mladih ljudi z nepojmljivo krutimi usodami. Smisel strašnih dogodkov zaslutimo le, če vanje vstopamo skozi skrivnost Jezusovega križa, ki premaguje smrt z ljubeznijo. Tako so storili sočutna Veronika, v vse hudo vdana mati, desni razbojnik, pa tudi na smrt obsojeni mladenič v teharskem taborišču, ko je z rožnim vencem v rokah molil za svoje rablje. Žalostne smrti v Hudi jami in vsepovsod drugod pri nas ne smejo biti žrtvovane zaman, brez obrata v dobro. Ob postajah križevega pota je nanizanih več življenjskih zgodb, ki ponujajo vrednot polno vsebino – o Janezu Zdešarju, o fantku, ki je šel iskat čevlje in padel v smrt namesto brata, o zasramovanem bogoslovcu, o noseči obsojenki na smrt, o nenasitni zveri, o zelenem lesu … Zgodbe so ganljive in pošiljajo sporočila v najbolj notranje bralčevo središče, ki ga moraliziranje nikoli ne doseže. Poudarjajo pogum, usmiljenje in svobodnost Božjih otrok v zaupanju nebeškemu Očetu. Rdeča nit, ki teče skozi vsa razmišljanja, so Jezusove besede, ko na križu moli za svoje ubijalce: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Tako so molili že stopajoči v rov sv. Barbare, tako naj molimo tudi mi. To bo podrlo pregrade zla, sovraštva, brezbrižnosti, trdosrčnosti …, ki preprečujejo, da bi opazili stisko in vse krike, da bi v bratih prepoznali brate, da bi bili hvaležni za vero očetov, da bi dali vsem žrtvam zla prostor v naših srcih ...