Opis

Ko Velenjčanka sredi Mehike sanja pivo Union in si želi, da bi jo zadela slovenska kepa snega Motivacija oz. sporočilnost potopisa je potovanje po Mehiki, kjer je avtorica s prijateljem preživela avanturističnih 62 dni. Dnevniški zapiski Nuše Fužir so zelo intimni zaznamki osebnih občutenj od odhoda na to mehiško pot pa do vrnitve domov. Avtorica svojih zapis(k)ov ne ocvetliči z leposlovnim besediščem, ampak nasprotno, jezikovno je slikovita z »živo pogovorščino« in morjem slengovskih vulgarizmov, anglizmov ipd.; a prav v tem njenem iskrenem besednem zakladu oz. z njim zloženih sporočilih (potopisnodnevniških zapiskih) je svojevrstna sociolektalna vrednost, tj. v slovenščini, ki jo pristno mislijo-vidijo-govorijo-razumejo generacije od konca osemdesetih dalje. Avtorica je potopisnodnevniško gradivo za to knjigo zlagala, dopolnjevala in izvirno oblikovala več let in ga s tem postavila v dlje aktualno časovnost. Vsekakor od prve do zadnje strani izvirno in skrbno zloženo avtorsko delo, ob katerem ni bistvena (ne)leposlovna ali (ne)potopisna žanrska opredelitev, pač pa iskanje in najdenje avanturističnega, adrenalinskega in še kakšnega srčnega utripa. Potopisna knjiga 62 dni prinaša kritično nevtralno besedilo, skozinskoz hedonistično, fascinantno in predvsem navdihujoče za takšno pot. Odvisno seveda od našega poguma in izbire med »portoroško kavo« ali »mehiškim pirom«.