Opis

Najnovejše Ruplovo delo govori o četrt stoletja (1991-2016) prelomnega družbenega dogajanja na Slovenskem in o zunanjepolitičnem položaju Slovenije po mednarodnem priznanju leta 1992. Nekatera poglavja opisujejo začetke in obete, druga razočaranja in težave. Avtor, ki se označuje kot “pisec teh vrstic” (PTV), v začetku postavlja vprašanje o legitimnosti v poznem socializmu in o možnosti, da bi tako Slovenci kot Evropejci (namesto socializma ali nacionalizma) našli novo vezivo za 21. stoletje. S posebno pozornostjo se ukvarja z vprašanji sposobnosti in z dosežki slovenskih voditeljev od Slomška do Pučnika.