Starec in jaz

Opis

Začel sem prihajati, vsak dan ob isti uri, vstajanje ob pol šestih, avtobus petdeset minut, hoja do starčevega stanovanja dve minuti in točno ob pol osmih zjutraj sva začenjala z učenjem, nič odvečnih besed, običajno le pozdrav, objem, najini utečeni pogledi in takoj za črno-bele tipke, starec na moji levi z vedno umirjenim enakomernim dihanjem, potrpežljivo, pazljivo in strogo natančno, najprej lestvice, durove in molove, dnevno dve ali tri nove za ogrevanje prstov in glave, kot je rad poudarjal, nato tehnične vaje, da se prsti navadijo na tipke, na njihov razpored in oči na note, ki so mi prej predstavljale neizmerno skrivnost, kako se jih prepoznava, kako se sploh ve pritisniti pravo tipko in s tem ustrezno noto, tako jaz sam, pri starcu iz dneva v dan.