Nekaj divjih rož

Opis

Knjiga Nekaj divjih rož je pripoved o iskanju in sestavljanju drobcev polpretekle zgodovine. Spodbudila jo je dokumentarna fotografija dveh preživelih iz koncentracijskega taborišča, ki je Bergaminiju prišla v roke med obiskom v Berlinu. Dva mladeniča, pravkar rešena iz taborišča – vsak še nosi pol taboriščne uniforme – stojita sredi razrušenega mesta. Pisatelja presune nasmeh preživelih sredi uničenja in prešine ga, da sta videti kot par. Z njima se nenadoma čuti čudno povezanega in odloči se, da bo raziskal njuno zgodbo. Tako začne brskati po muzejih in arhivih in si ju poskuša osvetliti z dokumentarnim in spominskim gradivom, od holokavsta nad judi do preganjanja homoseksualcev v tretjem rajhu. Napaberkuje nekaj raztresenih fragmentov, a na vprašanja, ki se mu zastavljajo, najde le malo odgovorov, zato poskusi z njima navezati stik. Da bi osvetlil in dojel plati zgodovine, ki se mu izmikajo, se sestane tudi s hčerko poveljnika taborišča Westerbork, kjer sta bila internirana. Osebne izkušnje ljudi, ki so holokavst doživeli na lastni koži, neuspehi in frustracije pri rekonstruiranju zgodovinskih dogodkov, nezanesljivost in nezadovoljivost dokumentarnih sledov ter ugašanje živega spomina – vse to je sestavni del Bergaminijeve pripovedi in refleksije. Ob tem pa načenja tudi zapleteno problematiko odnosa danes živečih – preživelih na vseh straneh, še bolj pa naslednjih generacij – do te zgodovine in do pečata, ki ga je pustila na sedanjem času.