Sisi

življenjepis avstrijske cesarice Elizabete in njene rodbine

Izposodi si

Opis

Življenjepis privlačnega zgodovinskega lika zaživi pred nami skoraj kot roman, saj avtorica naniza toliko zanimivih zgodb, ki so se zvrstile v Sisijini družini – zgodb iz življenja vojvodske rodbine o politiki in ljubezni ter iskanju sreče v svetu vladarskih hiš.

Nevesta za Franca Jožefa

                Prvi poskusi nadvojvodinje Sofije, da bi svojemu Franciju našla ustrezno nevesto, niso bili kronani z uspehom. Nadvojvodinja Elizabeta, hči madžarskega dvorjana, se je Francu Jožefu sicer dopadla, toda - eno je srce, drugo je politika – Elizabeta je bila Ogrinja in Sofija je Ogre sovražila z dna srca. Divje pohlepno ljudstvo, ki izsiljuje nekakšne posebne pravice.  (beri dalje na strani 21)

 

Zakonske težave na Dunaju

                Elizabeta se na Dunaju ni počutila prav dobro – nikoli tako, kot da bi bila tam zares doma. Komajda je prerasla otroške čevlje, že je na vrat na nos zabredla v zakon, zaradi katerega je iz veselega podeželskega Possenhofna  …

                Na začetku njunega zakona se je nekoč skrivoma izmuznila in se odpeljala k svojemu možu v palačo, kjer je bila s strani svoje tašče ostro grajana. Kako si dovoli poditi se za svojim možem! To se ne spodobi, to se za cesarico zares ne spodobi! (beri dalje na str. 48)

 

Vojna med Avstrijo in Prusijo

                Na Dunaju je vztrajalo narodno predstavništvo leta 1861 ustanovljenega državnega zbora. Čehi so nepravični razdelitvi sedežev v korist Nemcev ugovarjali, Italijani in Ogri pa so kar izostali s sej. Slednji so hoteli odločitve o skupnih koristih skupne monarhije sprejemati le v lastnem parlamentu. Franc Jožef je bil sicer kralj dežele Ogrske, njen dedni kralj, kot se reče, a ni bil okronan. To, da bi mu ogrski strankarski pomembneži posadili na glavo Štefanovo krono, bi pomenilo, da bi se odpovedal obstoječi ustavi in cesarskemu poglavarstvu, kakor tudi državnemu zboru svojega cesarstva. Te cene Franc Jožef ni bil pripravljen plačati – še ne. (beri dalje na str. 73)

 

Nagodba z Ogrsko

Vsakih deset le bilo treba porazdelitev bremen ponovno določiti – ta določba je bila vzrok za spore, ki so se vleki v nedogled. Glavno breme je nosila Avstrija. Ogri so znali še predobro izsiljevati. Kasneje je grof Andrassy, prvi ministrski predsednik, izračunal, da je ogrsko podeželsko plemenitaštvo za 30 odstotkov stroškov prejelo 70 odstotkov pravic.  (beri dalje na strani 79)

 

Jezdenje z Bayem Middletonom

                Za njenega vodnika pri lovu na konjih je bil postavljen Bay Middleton. Rdečelasi Škot je bil eden najslavnejših jezdecev v Angliji. Ni pripadal kakšni veliki deželni družini niti ni imel imetja, pa vendar so ga na podeželskih posestvih radi videvali, saj sta bili njegovi šaljivost in dobra volja cenjeni, četudi so njegove šale včasih zvenele nekoliko robato. 

 Middleton sprva ni bil navdušen nad nalogo, da bi cesarici Avstrije pri lovu služil kot pilot, in jo je le nerad sprejel. Ni veliko dal na jahalno spretnost gospa in je bil mnenja, da tudi s tistimi iz monarhije ne more biti bistveno drugače. Pa tudi ni bilo posebno spodobno galopirati visoko na konju skozi deželo in hoteti posnemati moške! Takrat še ni slutil, kako zelo bo podlegel cesaričini lepoti, pa tudi njeni očarljivosti. Ko so Elizabeti prišle na ušesa Bayeve omalovažujoče pripombe, je … (beri dalje na str. 112) 

 

Odlomki iz življenjepisnega romana dr. Erike Bestenreiner, Sisi - cesarica Elizabeta in njena rodbina, v prevodu Judite Trajber (Založba Kmečki glas, zbirka Zgodovinske osebnosti, 2012).

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena