Atila
zgodovinski roman
- Avtorji Gárdonyi Géza (avtor), Trajber Judita (Prevajalec)
- Leto izdaje 2011
- COBISS.SI-ID 255530752
- Jezik slovenski
- Št. Strani 312
- Format 21 cm
- Izdaja tiskana
- Založba ČZD KMEČKI GLAS, d.o.o.
- Kategorije Leposlovje za odrasleProzaRomanizgodovinski, vojni
Opis
Atila je bil zadnji in najmogočnejši poglavar Hunov. Z neverjetno krutostjo je osem let vladal številnim ljudstvom in ogrožal rimsko cesarstvo. Zgodbo o Atili nam v knjigi pripoveduje Grk Zeta, knjižničar bizantinskega dvora. Oče ga je namreč v stiski prodal za sužnja. Po spletu okoliščin je živel razburljivo in nevarno življenje med Huni vse do smrti Atile leta 453. Kmalu po tem so Huni tudi zapustili prizorišče zgodovine.
********
Odlomek iz zgodovinskega romana Atila v prevodu Judite Trajber, stran 191 (Géza Gádonyi: Atila, prevod, opombe in spremna beseda Judita Trajber, založba Kmečki glas, zbirka Zgodovinski romani, 2011):
Nekega decembrskega dopoldneva so na naše dvorišče prijezdili konjeniki v grških ogrinjalih. V enem sem prepoznal Vigilovega sina, ki je odrasel v bolniški postelji, v drugem Noma, pripadnika politično polnopravnih državljanov, ki je hodil k cesarju.
Çath je takrat še spal. Jaz sem čepel pod napuščem dvoriščnih vrat. Naletavale so velike snežinke.
Ko sem zagledal Grke, me je naenkrat oblila vročina: ljubi bog, če pride Prisk! ... Pobralo me bo od sramu!
Tudi trije služabniki in en tolmač so bili z njimi. Vse sem na videz poznal.
- Je gospodar doma? - vpraša tolmač po hunsko.
- Doma - sem odgovoril prav tako po hunsko.
In se čudil, da me niso prepoznali.
Neki sluga jih je najavil. Šli so gor. V majhni skrinji so nesli darilo in se okoli četrt ure mudili pri Çathu.
Jaz sem se samo cmazil pod vrati, cmazil, medlel.
Končno sem v grščini ogovoril enega izmed slug:
- Vas je veliko?
- Precej nas je - je odvrnil presenečeno.
- Kateri gospodje so prišli?
- Anatolij, Nom, neki pismouk in tolmač.
- Gospod Maksimin ni prišel?
- Ne.
Kaj pa gospod Prisk?
- Niti on.
Olajšano sem zavzdihnil. Naenkrat sem se zravnal. Z zasliševalnim glasom sem nadaljeval:
- Kaj pa glava gospoda Krizafija?
- Glava gospoda Krizafija?
- Da: njegova glava. Kje je glava?
- Kje bi bila? Na vratu.
- Potem bodo neprijetnosti.
- Kjer je denar, ni neprijetnosti. Prinesli smo. Tri zaboje zlata imamo s seboj. Morda bo le dovolj za glavo enega človeka.
Založba Kmečki glas