Cvetje v jeseni

dramatizacija Mirana Herzoga v poljanskem narečju

Izposodi si

Opis

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, in čeprav je rojstni kraj zapustil zelo mlad, je ostal z njim povezan vse življenje. Domači kraj ter poljanski rojaki s svojo posebno, pojočo, mehko govorico so navdihnili tudi skoraj vse njegove zgodbe; ena najlepših je povest Cvetje v jeseni, ljubezenska zgodba o Janezu in Meti, ki je izšla leta 1917.

Preprosti ljudje so to zgodbo že zgodaj priredili za živo uprizarjanje. Ker je nastala in se dogajala v Poljanski dolini, so jo najprej uprizorili na poljanskem odru. O prvih uprizoritvah pod kozolci in na gostilniških dvoriščih krožijo samo legende, v njih so nastopali bližnji potomci junakov iz povesti. Spomini na kasnejše uprizoritve po vojni pa so že bolj živi, ohranjenih je nekaj pisnih in slikovnih dokumentov pa tudi časopisnih člankov o gostovanju Poljancev v Mestnem gledališču ljubljanskem; znana so tudi imena nastopajočih. Zadnjo uprizoritev Cvetja v jeseni v Poljanah je režiral Miran Herzog. Premieri maja 1991 so sledile številne reprize v Poljanah in na gostovanjih – med drugim v Puštalskem gradu, v Števerjanu v Italiji, v letnem gledališču Studenec itd. Predstava je bila posneta za Televizijo Slovenija. Odrske uprizoritve v poljanskem narečju so na neki način popravile »krivico«, ki jo je tej zgodbi naredil film Matjaža Klopčiča leta 1973, sicer eden najlepših in najbolj priljubljenih slovenskih filmov, kar jih je bilo posnetih po literarni predlogi. Igralci namreč namesto mehkega in pojočega poljanskega govorijo trdo, Cvetju popolnoma tuje zgornjegorenjsko narečje (tako kot so se naučili slednjega, bi se prav lahko tudi narečja Tavčarjeve zgodbe).

Knjižica, ki izhaja ob 100. obletnici nastanka Cvetja, poleg dramatizacije v poljanskem narečju vsebuje tudi celotno izvirno Tavčarjevo besedilo, ilustracije akademske slikarke Maje Šubic, ki odražajo njeno izjemno poznavanje in raziskovanje Tavčarjeve zgodbe pa tudi globoko povezanost s temi kraji in ljudmi, ter spremno besedilo urednika Andreja Šubica, igralca in odličnega poznavalca poljanske gledališke ustvarjalnosti, ki je poskrbel tudi za zapis v poljanskem narečju, kakor ga tod govorijo še danes.

V sodelovanju s KD dr. Ivan Tavčar, Poljane nad Škofjo Loko.

Modrijan

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena