S.O.N.E.T.I.

Opis

»Sonet se piše, ko se mora.« Cikel 100 sonetov je orjaško delo. Napolniti vse te vrstice, 14 v vsakem sonetu, 1400 skupaj je naloga za orjaka, Herkulesa v poeziji. Da je avtor to zmogel, mu gre vsa hvala. »Sonet se piše, ko se mora«, pravi avtor in kajpak ima prav. Drugi del podobnega stavka pa bi se glasil, da je sonet napisan, ko je čaša do vrha polna, ko se zapeni v njej vonj po polnem in popolnem. Čustvo, misel, zgodba, doživetje ali odkritje naj bi bilo tako silno in tvorno, da napolni vseh štirinajst vrstic, da se jambi zleknejo v svoje jame in stvarnik že z razdalje reče: več se ne da storiti. Kje je ta zgornja meja, ve vsak sam, mora jo poskušati prebiti, dvigniti za drobno mahovo zrno, če se da – in zmeraj je mogoče verz poglobiti, polepšati, poistovetiti z idealnim. (Tone Pavček) O avtorju Martin Marion, rojen in odrasel v Sloveniji, se je v ZDA šolal za igralca, nato pa tam tudi začel svojo kariero, ki jo je najbolj zaznamovala njegova zdaj že gledališka družina Blue Man Group. Z njimi je igral največ v Chicagu, trenutno pa občasno nastopa v Berlinu, kjer tudi živi. V Sloveniji, na Festivalu Slovenskega Filma, v Portorožu, je bil 2011 odlikovan s filmsko nagrado VESNA za glavno vlogo v filmu Stanje Šoka, režiserja Andreja Košaka. Leto kasneje je objavil zbirko otroških pesmi Zmajček Drago in ljubljena Ljubljana, kot avtor, skladatelj in izvajalec. Večino ustvarjalnega življenja pa so ga spremljali tudi soneti. Končal je 100 Sonetov, nato pa nadaljeval s Soneti Abeceti, radijsko igro iz pesmi in sonetov Pesnika pojesti se ne sme in drugimi soneti. Nekatere od njih je objavljal že v reviji Zvon. Zdaj se jih je nabralo že dovolj za prvo objavljeno zbirko.