Opis

Publikacija Preteklost pod mikroskopom je izšla ob istoimenski razstavi, ki jo je konec 2017 pripravil Narodni muzej Slovenije. V prvem delu knjige so štiri daljši prispevki; ti na različne načine osvetljujejo uporabo naravoslovja v humanistiki. V prvem prispevku fizik prof. dr. Žiga Šmit z opisom nekaterih svetovno odmevnih primerov predstavi pomen naravoslovnih raziskav pri določanju starosti in sestave predmetov ter zaznavanju skritih sprememb na zemljiščih. V naslednjem prispevku dr. Zora Žbontar in Saša Rudolf opišeta glavne naravoslovne raziskave, ki pridejo v poštev v humanistiki. V njunem prispevku lahko bralec izve, npr. kaj raziskujemo s pomočjo dendrokronologije in kaj pomembnega so s to metodo raziskali v Sloveniji. Mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart v članku Baker, bron ali medenina – to je zdaj vprašanje podata izčrpen pregled uporabe naravoslovnih raziskav v Narodnem muzeju Slovenije. Prve segajo namreč že na konec 19. oziroma na začetek 20. stoletja. Zadnji članek v prvem delu dr. Katje Mahnič je zastavljen bolj problemsko. Avtorica opisuje zgodovino datiranja Kapitolinske volkulje. Humanisti so od renesanse naprej atribuirali kip v rimsko dobo in taka atribucija je bila vse do usodnega leta 2010, ko se je – vsaj kar se tiče datacije – zgodil velik preobrat.

V drugem delu knjige so zbrani krajši prispevki o štirinajstih predmetih oziroma skupinah predmetov, ki so jih kustosi in drugi raziskovali s pomočjo naravoslovnih metod. Najpogosteje si z naravoslovnimi metodami pomagamo pri ugotavljanju starosti, sestave in tudi načina izdelave predmetov.

Knjiga se zaključi s pregledom izbranih naravoslovnih metod. Vse glavne metode so za lažje iskanje razvrščene po abecedi in opisane zelo na kratko, zato lahko to poglavje služi bralcu kot slovar pojmov.