Opis

Zbirka "Neke noči neke deklice nekje umirajo" najprej morda res zbudi pozornost zaradi svoje konstrukcije. Zasnovana je kot koreografska, neke vrste dramska pesnitev, ki jo na videz izgovarjajo različne govorke, čeprav se zdi, da imamo v resnici opraviti z enovitim subjektom, ki – kot ventrilokvist – simulira glasove sedmih deklic (duhov), vključno z nečim, kar se približa formi, ne pa tudi funkciji didaskalij, saj gre prej za samostojne pesniške izjave kot pa za didaskalije. Enako, če ne bolj kot forma, pozornost zbuja motivno-tematska plat besedila; na tej ravni se kot temeljna pojma izkazujeta nasilje in nebivanje, združena v binarno opozicijo, v kateri prvo povzroča drugo, včasih pa smo v skušnjavi, da bi rekli tudi, da nasilje in nebivanje kot v začaranem krogu drug drugega omogočata. (Iz spremnega zapisa Marcella Potocca).