Heglova fenomenologija duha

Opis

Dolarjeva študija o Heglovi Fenomenologiji duha, ki je v dveh delih izšla na začetku devetdesetih let, je že ob času svojega nastanka pomenila pomembno prelomnico, pri nas prvo temeljito študijo v celoti posvečeno Heglu, njegovi dediščini in njegovi aktualnosti v sodobnih časih. Analiza Hegla, ki se je inspirirala pri sodobnih dognanjih predvsem francoske teorije in je na Hegla v novi luči pogledala skozi psihoanalitsko optiko, je pomenila enega temeljnih kamnov tega, kar je v desetletjih po tem po svetu postalo znano kot 'ljubljanska lacanovska šola'. Dolar je skupaj z Žižkom ponudil novo paradigmo branja Heglove dialektike in skozi to celotne dediščine nemške klasične filozofije, pri čemer ni šlo le za nadrobno in dostopno eksegezo Heglovega teksta, enega najtežavnejših v vsej zgodovini filozofije, temveč tudi za temeljit poseg v sodobna teoretska iskanja. Knjiga s časom ni izgubila svoje aktualnosti, kvečjemu jo je še pridobila. Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja po že desetletja razprodanih knjigah (Heglove Fenomenologije duha I (zbirka Analecta, DTP, Ljubljana 1990 (151 str.)) in Samozavedanje. Heglova Fenomenologija duha II, (zbirka Analecta, DTP, Ljubljana 1992 (180 str.) se je založba odločila za ponatis v enem zvezku, ki je nekoliko revidiran, z odpravo manjših napak in spodrsljajev, ter opremljen z novim avtorjevim dodatkom. Mladen Dolar, profesor na Oddelku za filozofijo FF, je avtor ducata knjig, od katerih so nekatere prevedene v pol ducata svetovnih jezikov, ter več kot sto znanstvenih člankov in razprav, od katerih so prav tako številne prevedene v več jezikov. Predava na univerzah povsod po svetu in je eden najbolj znanih slovenskih filozofov.