Opis

"Kocbek je kot politik doživljal pravi dualizem med načinom ravnanja komunistov in kristjanov. Komunisti naj bi z revolucijo dali udarno moč, krščanstvo pa duhovni naboj. Komunisti so bili izredno organizirani, krščanski socialisti pa zaradi personalizma in duhovnega naboja popolnoma prepuščeni njihovi "udarni moči". Kocbek je verjel v "vsemogočnost" partije in ji bil lahkoverno zvest. Zato lahko rečemo, da je Kocbek oče slovenskega protiorganizacijskega gibanja. Postkomunistična levica je še danes dobro organizirana, desnica pa je še vedno ujeta v pasti individualizma. To seveda ni samo Kocbekova dediščina, je pa tudi on pripomogel k temu z angažiranjem pri graditvi totalitarnega sistema z vzvodi in posledicami revolucije za slovenski narod in posebno za slovenske kristjane." Dr. Mirko Bogomir Miklič