Opis

Tehnike opazovalca prinašajo povsem nov pogled na vizualno kulturo, pri čemer se spoprimejo z vizualnim modernizmom in družbeno modernostjo; analiza zgodovinskega oblikovanja opazovalca obenem prinaša vpogled v predzgodovino družbe spektakla. Zgodnje 19. stoletje je prineslo veliko transformacijo načina udeležbe opazovalca na širokem polju družbenih praks in znanj. Avtor pri raziskovanju razvoja vizualne kulture ne sledi uveljavljeni poti iskanja kontinuitete v celotni zahodni vizualni tradiciji od Platona do danes ali od italijanskega 15. stoletja do poznega 19. stoletja, temveč predvsem pokaže, da je v tem razvoju prihajalo tudi do pomembnih diskontinuitet. Med drugim se loti raziskovanja pomena nekaterih optičnih naprav, saj je do ključne reorganizacije opazovalca prišlo še pred prihodom fotografije, zlasti s popularizacijo camere obscure, ki pa ne stoji na začetku linearnega razvoja, ki bi vodil do filmske kamere, temveč jeassemblage v Deleuzovem pomenu. Crary tako preseže razprave, ki so ujete v tehnološki determinizem, in pokaže, kako je naprava prepletena s svojim subjektom ali kako je razmerje med objektom in opazovalcem neločljivo povezano z novo strukturo vizualne kulture.