Zaton ameriške moči

Opis

Od druge svetovne vojne naprej je ameriška svetovna hegemonija temeljila na kombinaciji gospodarske učinkovitosti, politične prevlade, ki so jo priznavale ameriške zaveznice v Evropi in Aziji, ter na vojaški superiornosti. Danes se ameriška gospodarska učinkovitost sooča z endogenimi težavami finančne likvidnosti, predvsem pa z močno konkurenco zahodnoevropskih zaveznic, Japonske in »azijskih tigrov«. Zato tudi ameriška politična prevlada ni več tako zelo samoumevna niti pri njenih tesnih zaveznicah. Kar danes ostaja, je nesporna ameriška vojaška premoč. Toda, če Združene države tako zelo vojaško in obveščevalno prevladujejo, kako se je lahko sploh zgodil 11. september? Ta je zgolj »metafora« za dogajanja, ki so se začela desetletja poprej, pravi Wallerstein, in bodo trajala še nekaj naslednjih; to obdobje pa lahko označimo kot čas zatona ameriške moči.

Razvoj, ki se nakazuje po 11. septembru, je v tem smislu videti dramatičen; politični odgovor ZDA so varnostne politike discipliniranja lastnega prebivalstva in vojaški posegi za podreditev držav in regij, ki jih želijo neovirano upravljati. Kulturna strategija, ki naj legitimira nasilje, je ideološka interpelacija zahodnega sveta v »civiliziranost«; če se bodo ZDA še naprej nanašale na preostanek sveta z unilateralnim prepričanjem, da so prinašalke civilizacije in demokracije, potem dejansko stopamo v obdobje globalnih konfliktov, pravi Wallerstein.