Opis

V antologiji Svobodne roke so ponatisnjeni teoretski spisi o slovenskem gledališču, nastali med letoma 1899 in 1979. Vsi so bili ob svojem času že objavljeni v časopisju, revijalnem tisku ali gledaliških listih, vendar ne – razen dveh izjem – v knjižnih izdajah, po mnenju urednikov pa prispevajo pomemben delež k oblikovanju celovite podobe preteklega in tudi sodobnega slovenskega gledališča in njegove teorije. V zbirki so v smiselna poglavja po kronološkem redu razvrščeni zapisi 33 avtorjev, najsi bo gledaliških teoretikov, zgodovinarjev, dramatikov ali drugih gledaliških ustvarjalcev, npr. režiserjev, igralcev ali scenografov, ki vsak na svoj način razmišljajo o (slovenskem) gledališču. Tako antologija odkriva domala pozabljene misli nekaterih znanih gledaliških teoretikov (kot npr. Tarasa Kermaunerja, Primoža Kozaka, Lada Kralja, Andreja Inkreta ali Zoje Skušek), v sodobno branje ponuja zapise starejših avtorjev (kot npr. Antona Aškerca, Vladimirja Bartola, Cirila Debevca, Franceta Koblarja ali Milana Skrbinška), odkrije pa tudi nekaj inspirativnihin polemičnih teoretskih  »biserov« avtorjev, kot so Stane Melihar, Rastko Močnik, Samo Simčič ali Dane Zajc. Svobodne roke so branje za vse, ki jih zanima slovensko gledališče, tako preteklo kot sodobno, v pomoč bo gledališkim teoretikom in praktikom ter še posebej zanimivo za študente, ki vanjo uvrščenih imen morda do zdaj niso poznali.