Vseživo

eseji

Izposodi si

Opis

Zbirka vsebuje eseje, zapise in kritike, ki jih je avtorica objavljala v letih 2016 in 2017 v spletnih revijah ludliteratura ter airbeletrina, nekaj pa je tudi še ne objavljenih. Literarizirani eseji, ki mestoma mejijo na prozo, obravnavajo širok razpon tem, od literarnih prek političnih do družbenih oziroma splošno življenjskih. Skupni imenovalec zapisov, ki so nastajali ob različnih priložnostih in so včasih vezani na konkretno knjigo, dogodek, prostor ali čas, je avtoričino osebno doživljanje sveta, predvsem človekovega odnosa do bližnjih, samega sebe, starševstva, literature, narave, živali, (smisla) življenja in smrti. Združitev in premišljena razporeditev zapisov razkriva rdečo nit oziroma globljo dimenzijo avtoričine pisave – njeno močno doživljanje skrivnosti in nezapopadljivosti pojavov, kar ji preprečuje, da bi se tudi pri obravnavi najbolj aktualnih družbeno-političnih tem iztekla v abstraktno teoretičnost, idejno kategoričnost ali pa, nasprotno, v hvalnico pluralizma resnic. Urša Zabukovec (1980) je leta 2005 je zaključila študij primerjalne književnosti in ruskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2011 pa je na Jagelonski Univerzi v Krakovu doktorirala iz ruske filologije. Ima status svobodne književne prevajalke; prevaja leposlovje, filozofijo in teorijo iz ruščine (Dostojevski, Gogolj, Bahtin, Lotman, Frank, M. Bulgakov, Bulgakov, T. Tolstoj, Riklin), španščine (J. Carrasco, R. Argullol) in poljščine (W. Hryniewicz) ter iz slovenščine v poljščino. Je avtorica znanstvene monografije Neverbalni Dostojevski (2014). Objavlja znanstvene članke, piše spremne študije, eseje in kritiške zapise. Za doktorat je leta 2012 prejela nagrado Poljskega nacionalnega centra za kulturo, za svoje prevajalsko delo pa Sovretovo nagrado (2017).

Recenzije

Urša Zabukovec: Vseživo

Naslovnico zbirke esejev Vseživo Urše Zabukovec krasi petelin. A ne katerikoli petelin, temveč Picassova risba iz leta 1918. Preprost, narejen z eno samo na videz osnovno potezo. Izbor naslovne podobe seveda ni naključen, izraža namreč slogovno dostopnost in osebno bližino, iz katere piše...
več

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena