Smrt tragedije

Opis

Steiner razume smrt tragedije kot katastrofo, kot bistveno osiromašenje človeškega duha. V svojih treh vrhovih, z vplivom na poznejša obdobja pa tudi drugje, je tragedija po Steinerjevem mnenju dosegla neki najvišji učinek, ki se je lahko sploh kdaj posrečil besedni umetnosti, neko ‚zlitje gorja in radosti‘, saj gre za tožbo zaradi človekovega padca, ki pa jo spremlja veselje zaradi vstajenja njegovega duha.