O Mojzesovem življenju ; O devištvu

Opis

Cerkveni očetje, teologi iz prvih stoletij krščanstva, so pri svojem sistematičnem artikuliranju verske doktrine načenjali tudi splošna filozofska vprašanja. Večkrat so bistroumno analizirali probleme, s katerimi se ukvarja tudi današnja postmoderna misel. Sveti Gregor iz Nise (pribl. 335-394), “oče očetov”, je v svojem spisu O Mojzesovem življenju postavil temelje krščanske mistične teologije in merodajno izrazil apofatizem, nauk o Božji neizrekljivosti in nespoznavnosti. Spis je izjemno pomemben tudi za zgodovino evropske filozofije, saj se v njem kaže novo ovrednotenje pojma neskočnosti. Božja nespoznavnost je razlog za nikoli končano napredovanje v duhovnem vzpenjanju. Gre za enega ključnih patrističnih mističnih tekstov. V njem Gregor govori o potovanju duše iz čutnega proti Nadčutnemu, od motrenja vidnega lepega k presežnemu Lepemu, nedoumljivemu Bogu. V delu O devištvu Gregor piše o smiselnosti vzdržnega meniškega življenja in o razmerju med spolnostjo in duhovno svobodo, ki izhaja iz "deviškosti duše" oziroma nenavezanosti srca. Pri tem analizira človekovo naravo, njegov odnos do smrtnosti in bistvene vidike spolnosti. Spis O devištvu je v današnjem času morda še bolj “protikulturen”, kot je bil v pozni antiki. Gregor, ki je bil sam poročen, v hvalnici devištva s pretanjeno ironijo izrablja nenavaden avtorski položaj za rušenje obstoječih idealov zakona, družine in tudi (površno razumljene) askeze, a obenem ne pušča dvoma o tem, kam v zadnji instanci meri: na hvalnico - s Kristusovim dogodkom razprte - možnosti kontemplativnega življenja, ki presega tako biološke danosti kot družbene konvencije. Obe besedili je prevedel Jan Peršič, ki je tudi avtor spremne besede.