Moje življenje brez nje

Opis

Zapustila te bom! Še danes odmevajo te besede v mojih ušesih. Ko sem jih prvič slišal, se nisem mogoče niti dobro zavedal, kaj te besede v resnici pomenijo. V prvem trenutku se je vsul na mene plaz vprašanj, na katera nisem poznal odgovora. Največja neznanka pri vsem pa je bila: zakaj? V trenutku, ko sem slišal te besede iz njenih ust, se mi je sesedel svet. Kljub vsemu, kar se je v zadnjem času dogajalo, sem vedel, da nekaj v najinem odnosu ni, kot bi moralo biti. Živela sva en mimo drugega. Skupno sta nama bila le še najina otroka. A ko sem slišal te besede iz ust moje žene, sem bil vseeno čustveno ohromljen. Ne spominjam se več točno svojega odziva, niti svojih besed. Počutil sem se, kot da sedim za mizo in poslušam pogovor s sosednje mize. Najbrž sem si to v podzavesti želel. Toda hitro sem spoznal, da je bil glas, ki to govori, glas moje žene, ki je meni razlagala, da me zapušča. Kaj se je takrat dogajalo v meni? Vrnil sem se daleč nazaj. Bolje rečeno 24 let nazaj. Na dan, ko sem v bolni- šnici v postelji našel mrtvega očeta, ki ga je bolezen skozi leta tako zaznamovala, da sem ga komaj še prepoznal. Prevzeli so me enaki občutki žalosti, izgube in nemoči kot takrat. In še nekaj se je zgodilo kot pred leti, ko mi je umrl oče: zaprl sem se v svoj svet, zavil v nek svoj kokon in pričel razmišljati o tem, kako bi preživeti to izgubo.