Opis

Poleg Kolpe in Čabranke je Rinža največji vodotok na delovnem območju Pokrajinskega muzeja Kočevje. Ob ponikalnici je zrasla edina mestna naselbina na Kočevskem in več vasi. Spodbujala oziroma omejevala je razvoj pokrajine. V njenih vodah in na bregovih so našle svoj življenjski prostor številne rastlinske in živalske vrste. Že izvor njenega imena ima lahko več pomenov. Rinža je vrtela mlinska kolesa in vodne žage, za številne generacije je predstavljala tudi prostor kulturnega, športnega in družabnega življenja. Reko obravnavamo tako z etnološkega, naravovarstvenega, pa tudi umetniškega in zgodovinskega vidika. Rinža je glavna površinska vodna žila Kočevskega polja, pojavlja se tudi poimenovanje vodna hrbtenica Kočevske. Na njene značilnosti vpliva kraški svet, po katerem teče. Stalni kraški izvir Rinže je Reberski studenec severozahodno od Slovenske vasi, ki vodo dobiva s Stojne. Ob večjem deževju Prednja Rinža izvira severneje in sicer ob jugovzhodnem vznožju Jasnice. Kadar vode na Ribniškem polju močno narastejo, se pretakajo na Kočevsko polje in kot Zadnja Rinža pritečejo izza Jasnice. Od sotočja pri Mrtvicah Rinža po zahodnem robu Kočevskega polja vijuga še okoli 11 km proti jugovzhodu in z vznožja Stojne, z desne, dobi več pritokov, ki imajo kraške izvire. Običajno količine vode na Kočevskem niso velike in Rinža ponika na nadmorski višini 470 m. Dolžina reke se po različnih pisnih virih razlikuje.