Opis

Partizanska bolnica Zalesje je v Brkinih nepretrgoma delovala od 15. novembra 1943 do 17. januarja 1945. Bolnišnica je bila najprej postavljena v Padežu, ker pa so jo Nemci vedno bolj ogrožali, so jo marca 1944 prestavili na varnejšo lokacijo, v zaraščeno reber nad Šmagorsko dolino, imenovano Boršt. Zelo pomembno vlogo pri razvoju bolnice je imel major Rdeče armade dr. Magomed Gadžijev – Mišo, ki je v noči na 13. januar 1944 v Senožečah pobegnil iz nemškega ujetništva. Magomed Gadžijev se je priključil brkinskim partizanom in že 22. januarja prevzel vodenje bolnišnice, ki jo je poimenoval Zalesje, kar v ruščini pomeni »za gozdom«. Zavedni Brkinci so po navodilih dr. Magomeda Gadžijeva v največji tajnosti zgradili bolnišnično barako, zemljanko za težje ranjene z operacijsko mizo, nekoliko stran pa so postavili tudi kuhinjo. Zdravljenje v bolnišnici Zalesje, ki ga je dr. Gadžijev uvedel po načelih sovjetske frontne kirurgije, je bilo navkljub težavnim razmeram, pomanjkanju zdravil, zdravniških pripomočkov in opreme ter stalni nevarnosti zelo uspešno, saj je od 207 umrlo le 5 pacientov. Novembra 1944 so Nemci odkrili in razdejali kuhinjo bolnišnice, sovražnikove ofenzive pa so postajale vse pogostejše, zato se je bolnica pogosto umikala in selila. Zaradi nastalih razmer, oteženega zdravljenja in stalne nevarnosti, pa tudi bolezni dr. Gadžijeva je bila bolnica januarja 1945 ukinjena, njeno osebje in ranjenci pa so bili priključeni bolnici pod Snežnikom.