Opis

Roman Andreja Rezarja po mojem mnenju združuje prvine napetega trilerja, novodobne duhovne pustolovščine in zgodovinsko-fantazijskega pisanja, kar se mi zdi v slovenskem prostoru žanrsko sveže, predvsem pa pri nas manjka takšnih leposlovnih poskusov. S subtilnim vzporejanjem Ӧtzijeve zgodbe in tegob (in seveda tudi ugodnosti) kapitalizma današnjega časa se v Rezarjevem pisanju vzpostavi nekakšen vmesni, brezčasni paralelni svet, ki romanu daje močno fantazijsko komponento, obenem pa se avtor zaveda, da mora bralca ves čas ohranjati tu, na zemlji, zaradi česar je mogoče knjigo brati tudi kot napeto sodobno kriminalko. Jedrt Lapuh Maležič