Opis

Zakaj se cestni kolesarji podajajo v gore, se sprašujejo zgolj tisti, ki niso nikdar uzrli doline s piedestala gorskega prelaza. Max Leonard vendarle priznava: »Kakor koli obračamo, je kolesarjenje na gorske prelaze težko – tako težko, da se zdi običajnim ljudem absurdno. Po drugi strani je lahkotno vzpenjanje in prehitevanje tekmecev za marsikoga vrhunec kolesarskih doživetij.« Prav gore so prizorišče, kjer nastajajo legende in velika imena kolesarske zgodovine. Kar nekaj knjig govori o tem, kje so gore, kako dolge, nizke ali visoke so. Šepet vrhov pa je prva knjiga, ki se resno loti vprašanja, zakaj so evropski gorski masivi Wembley ali Kolosej profesionalnega kolesarstva? Zakaj amaterski kolesarji romajo na te visoke odročne ceste in kaj na njih vidijo in doživijo? Odgovori so po večletnem raziskovanju najvišjih evropskih cest naravnost osupljivi. »Brez česa nikakor ne morejo kolesarji, ki bi radi vozili v gorah? Brez gora, seveda. In koles. Toda pravo vprašanje so ceste. Zdi se, da so igrišča za cestne kolesarje, ki so jih zgradili samo zanje. Jasno, da jih v resnici niso, ampak kaj za vraga iščejo v teh negostoljubnih in samotnih koncih? Trakovi asfalta od nikoder vodijo nikamor in združujejo človekove največje gradbene dosežke z nepredstavljivimi geološkimi silami, ki so pred milijoni let ustvarile pokrajino, po kateri se zdaj vijejo. Toda če človek pomisli, da so ti nedostopni vrhovi stoletja oblikovali naravno – vendar v vojnah oblegano – pregrado med evropskimi narodi, ceste dobijo svoj smisel.«