Slovenistika in slavistika v zamejstvu - Videm

Opis

Po nekaj letih smo spet dočakali daljše stanovsko druženje, tudi zato, ker nam je uspelo združiti organizatorske moči z našimi zamejskimi kolegi z Univerze v Vidmu. Letošnji tridnevni kongres v Vidmu je predstavil in tudi analiziral zamejske razmere pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, začenši z načini in oblikami ohranjanja slovenskega ustnega izročila med ljudmi, do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in vse do poučevanja slovenskega jezika v zamejskih šolah in na italijanskih univerzah. Dovolj jasno se izrisuje tudi trenutni položaj slovenistik med slavistikami v različnih delih Italije. Ob zamejski literaturi sta v osredju še dve jubilejni temi, ki sta povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom: prva svetovna vojna in Ivan Cankar. Zamejska literatura nas na poseben način sooča z lastnim kulturnim prostorom, nekako bolj nevsiljivo povezuje nacionalno kulturno izročilo s sodobnostjo. Nastavlja nam ogledalo, da se je lažje in zlasti lagodnejše utopiti v neprepoznavnosti evropske civilizacije kot pa raziskovati zgodovinske in kulturne lastnosti in posebnosti lastnega naroda, jih skušati razumeti in jim slediti v smislu lastne identifikacije in prepoznavnosti; naj torej »bogastvo različnosti« ne ostaja zgolj modna floskula združene Evrope. Vsekakor zamejska literatura sodi v opus besedil, ki problemsko in razmišljujoče nagovarjajo šolajočo mladino. Že po dosedanjih izkušnjah vemo, da repertoar šolskega leposlovnega čtiva ne bo nikoli optimalen, vedno pa mora biti tak, da sproža razmišljanja, odpira nova vprašanja in s tem do neke mere prispeva tudi k reševanju aktualnih problemov. Osnova vsega pa je spodbujanje in razvijanje bralnih zmožnosti na vseh stopnjah človekovega delovanja – to si je razvita družba enostavno dolžna zagotoviti.