Opis

Svetovna zgodovina in njen potek se večinoma obravnavata iz hierarhičnega vidika, torej iz perspektive kraljev, vojskovodij, papežev in predsednikov vlad. To se zdi logično, saj so bili ti tisti, ki so sprejemali ključne zgodovinske odločitve. A vendar: je temu tako tudi zato, ker so ti hierarhični vrhovi ustvarjali tudi zgodovinske arhive? Kaj pa, če ob tem spregledujemo velikokrat enako pomembna in vplivna omrežja vseh vrst, ki so bila v toku zgodovine veliko manj vidna in tudi zato velikokrat prepuščena teoretikom zarote? Enaindvajseto stoletje lahko smatramo za dobo omrežij. Vendar pa ugledni angleški zgodovinar Niall Ferguson v svoji najnovejši knjigi Trg in stolp dokazuje, da socialna omrežja vseh vrst niso nič novega. Od tiskarjev in duhovnikov, ki so sprožili reformacijo, do prostozidarjev, ki so vodili ameriško revolucijo, so bila raznovrstna omrežja tista, ki so prekinila s starimi družbenimi redovi papežev in kraljev. Tudi sedanja, druga informacijska doba z osebnim računalnikom in pametnim telefonom, ki sta vseskozi povezana s svetom, sta na podoben način naslednika tiskanih novic in časopisov. Tisti, ki gledajo na prihodnost kot na neke vrste utopijo, ki jo predstavlja enotna mreža povezanih posameznikov, bodo ob branju te knjige presenečeni. Omrežja se povezujejo in združujejo, a se tudi okužijo in razpadajo, konflikti šestnajstega in sedemnajstega stoletja pa neprijetno vzbujajo vzporednice z časom Facebooka, Islamske države in Trumpovega načina komuniciranja. Niall Ferguson s knjigo Trg in stolp briljantno pokaže, da so mnoge ključne zgodovinske spremembe pogosto nastale kot rezultat povezovanja enako mislečih ljudi brez izrazite formalne oblastne moči, ki so sčasoma pripeljale do odločilnih družbenih prelomov.