Opis

Gre za osebno in s čustvi nabito pripoved slovenskega izobraženca, po poklicu pravnika, ki pronicljivo opazuje, analizira in popisuje dogajanja med krvavim svetovnim spopadom vse od mobilizacije, urjenja v zaledju in odhoda na različne fronte, do zdravljenja v vojaški bolnišnici. Enkraten je opis, kako je, kljub temu da je bil zaznamovan z oznako »politično sumljiv«, na skoraj neverjeten način postal poročnik. Zanimivi so osebni opisi kaotičnih dni ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918. Opis vojaškega življenja, urjenja in tudi bojev na fronti pa pogosto spominja na »Prigode dobrega vojaka Švejka«. Posebno poglavje je posvečeno avtorjevemu srečanju s koroškim desetnikom Lovrom Kuharjem – Prežihovim Vorancom, pozneje uveljavljenim slovenskim pisateljem, komunističnim aktivistom in piscem nesmrtnega romana Doberdob. V minulih sto letih je izšlo precej odličnih spominskih in dnev­niških zapisov nekdanjih slovenskih častnikov in vojakov avstro-ogrske vojske, bodisi v knjižni obliki bodisi v podlistkih raznih časopisov. Vauhnikovi spomini se v mnogočem razlikujejo od ostalih. Opisuje namreč številne dogodke, ki jih drugi niso, tudi njegov način opazovanja je drugačen, poleg tega je svoje spomine dopolnil z zgodovinskimi opisi takratnega časa. Zato svojo pripoved začne z obširnim opisom razmer pred začetkom velike vojne v svetu in okolju v katerem se je rodil. Spominski zapisi nam predstavijo človeka s klasično izo­brazbo, ki je dobro poznal pomen izreka: »Historia magistra vitae – Zgodovina je učiteljica življenja«, česar se dandanes bistveno premalo zavedamo. Zanemarjamo dejstvo, da ima sedanjost korenine v preteklosti … Kdor se tega ne zaveda je kot kotaleči se grmiček v mehiški puščavi – usojeno mu je, da ne bo kos izzivom prihodnosti.