Cvetličarna v Hiši cvetja

kako smo posvojili in živeli Alana Forda

Izposodi si Kupi
Knjiga je izšla z denarno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Opis

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića, ki danes živi in dela v Londonu, je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ. Džamić pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell'arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali kateregakoli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine). Ustvarila sta učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, in jih postavila v moderno urbano okolje, zaznamovano z oddaljeno grožnjo sovragov. Ta stripovski stroj je uspel nagovoriti bralstvo v Italiji, predvsem pa v nekdanji Jugoslaviji, kjer prve izdaje stripa datirajo v leto 1970. Jugoslavija je bila v tistem času zmes družbeno-političnih kontradiktornosti in relativne liberalnosti: ti dejavniki so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci uspešno odčitavali iz (črno)humornih situacij Alana Forda. Založba Maska z izdajo Cvetličarne v Hiši cvetja Lazarja Džamića nadaljuje usmeritev analitičnega pristopa k sodobnim popkulturnim fenomenom, ki se jim posveča v zbirki Mediakcije (Naomi Klein: No Logo, Oliver Razac: Ekran in živalski vrt, Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana). (Amelia Kraigher)

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena