Opis

Pesmi Ellerjeva zbirka, 40. zvezek Mili Hrobath je izdala drugo samostojno pesniško zbirko, v kateri se posveča predvsem pojmu “čas”. Pesnica se ozira z ozare, z roba (vidnega) polja, hkrati nazaj in naprej in ugleda dve zarji: večerno in jutranjo. Spreletava jo srh minljivosti, ki jo oplazi na bežnem stičišču preteklosti in prihodnosti. Na tem prepišnem pragu je našel zavetje neulovljivi zdaj. Pesnica se zaveda: »V mojem času | živi minevanje«, se ustraši: »Moj čas | se izteka, | vsak dan. | Ko se bo iztekel, | bom odšla ...« in spozna, da zanjo ne velja: »Včasih je človek | pred smrtjo | mrtev ...« in sklepa olajšano: »Hvaležna sem, | da me ni | zasvojila smrt.« Z natančno, izurjeno kretnjo seže prav do dna srca. Čudenje začara dojemanje in hrani vse čute: »Živim | od vsakdanjih čudežev.« Pesnica živi radostno iz trenutka v trenutek – zdaj, zdaj in zdaj: »Opita valovim | skozi dan, | vse je osredotočeno | na danes ...« iz spremne besede Fabjana Hafnerja