Opis

Izjemna monografija, izdana v nemškem jeziku, o Maksu Fabianiju (1865-1962), enem najpomembnejših urbanistov in arhitektov avstro-ogrske monarhije na prelomu stoletij ter uglednem profesorju na dunajski tehnični univerzi. Poudarja predvsem Fabianijev pomen za slovensko arhitekturo, hkrati pa daje prostor zgodbam, ki osvetljujejo duh časa in okoliščine, pomembne za razumevanje arhitektovega dela.Maks Fabiani (1865–1962) , eden najpomembnejših avstro-ogrskih urbanistov in poleg Jožeta Plečnika največji slovenski arhitekt, je v času monarhije dosegel najvišja družbena priznanja in ugled: bil je prvi arhitekt z doktoratom v monarhiji, osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sodelavec Otta Wagnerja in profesor na Dunaju. V samem središču Dunaja je uresničil svoje najbolj inovativne in znamenite projekte, bil pa je tudi pomemben tvorec Ljubljane po potresu, ko je mesto prvič zmoglo razvojno vizijo in se je dvignilo iz provincialne zaspanosti. S svojimi urbanističnimi vizijami je dal pečat številnim krajem na Goriškem, Krasu, v Posočju in na Vipavskem. Ta knjiga poudarja predvsem pomen Maksa Fabianija za slovensko arhitekturo, hkrati pa daje prostor zgodbam, ki osvetljujejo duh časa in okoliščine, pomembne za razumevanje arhitektovega dela.