Opis

Vojni dnevnik (1915–1918) o štirih letih, preživelih na frontah I. svetovne vojne Pripoved izobraženca o vojnih grozotah in trpljenju avstro-ogrskega vojaka v prvi bojni črti in v neposrednem zaledju zelo doživeto opisuje in s fotografsko kamero dokumentira boje proti sovražniku in lakoti na bojiščih v zahodnih Dolomitih, pod Krnom in na fronti ob Piavi v Italiji. Janez Žerovc je oskrbel kritični prepis, prispeval spremno besedo, opombe in oskrbel slikovno gradivo. Dr. Jakob Prešern (1888–1975), pravnik, planinski pisatelj in ljubitelj gora je na Dunaju doštudiral pravo leta 1912. Prva svetovna vojna ga je zatekla v Novem mestu, kjer je že služboval kot sodnik pripravnik. Ob splošni mobilizaciji leta 1914 ga k sreči niso vpoklicali, ker so najprej mobilizirali neizobražene. Upal je, da se bo vojni sploh izognil, če le naredi pravosodni izpit, ker sodniki po tedanji ureditvi niso smeli biti vojaki. A njegova predvidevanja se niso iztekla. Kmalu so ga kar kot navadnega vojaka v pehoti poslali na urjenje Žalec, kjer so se začela tri dolga leta trpljenja. Ves čas vojne je preživel večinoma v prvi bojni črti ali tik za njo. V svojo beležnico si je z osupljivo natančnostjo zapisoval dogodke, opažanja, tegobe in osebne stiske. Zaradi svoje varnosti je uporabil slovensko stenografijo. Večina fotografij v knjigi so avtorjevi posnetki, saj mu je uspelo na fronto pretihotapiti tedaj dokaj velik fotografski aparat. Le kadar bi bilo to početje prenevarno, si je pomagal z lično izdelano risbo. Po koncu vojne se je podal po sledeh nekdanje fronte, obiskal grobove padlih tovarišev in poiskal tudi tiste ljudi, ki so mu z žlico polente pomagali prebroditi najhujšo lakoto.