Filozofske raziskave

Opis

Filozofske raziskave so druga osrednja Wittgensteinova knjiga, njegovo pozno delo, objavljeno šele po njegovi smrti, katerega slava celo presegla zgodnji Traktat. Po Heideggerjevi Biti in času gre verjetno za najbolj brano, interpretirano in vplivno filozofsko delo 20. stoletja. V predgovoru Logično-filozofskega traktata je Wittgenstein zatrdil, da so s tem delom vsi bistveni filozofski problemi rešeni. Sam se je zato za več kot deset let prenehal ukvarjati s filozofijo, se izučil za šolskega učitelja in je šele leta 1929 nekako našel pot nazaj k filozofiji. Naslednjih 16 let je zbiral ideje, ki jih potem ni več zmogel urediti v enoten tekst in je to serijo zapiskov v skorajda aforistični formi pripravil za objavo šele tik pred smrtjo. Nastalo je eno najbolj prelomnih besedil zgodovine filozofije, morda glavni inicijacijski dogodek »jezikovnega obrata«. Wittgenstein je namreč v Filozofskih raziskavah podal morda najbolj daljnosežno tezo jezikovne filozofije 20. stoletja, po kateri je pomen neke besede odvisen od njene rabe. S tem delom je vpeljal danes že klasične koncepte jezikovne igre, družinskih podobnosti in življenjske forme, brez katerih si ne moremo zamisliti ne analitične ordinary language philosophy Austina ali Searla ne postmodernih jezikovnih teorij, denimo Lyotardove.