Glasovi

Opis

Zgodbe iz Glasov postavijo povsem običajne like v povsem običajen življenjski trenutek, vendar se skozi mojstrsko minimalistično pisavo povrhnjica dogodka natrga, razpoke pa odprejo pogled v njihovo ranljivo ali ranjeno intimo. Ponekod ta ostaja na ravni impresije, slutnje, drugje je osvetljena bolj jasno. Takrat življenjska situacija ali osebni problem, ki tičita v globinah – pa naj gre za neizpolnjeno ljubezen, bolezen, odvisnost, odhod otrok od doma, spolno zlorabo, izgubo otroka ali nacionalizem –, pred bralčevimi očmi vznikata kot v soju sveče mehko ožarjena, a ne povsem fiksirana podoba, ki priča o dramatičnem ozadju lika.Pisateljica torej ne postavlja opozicije videz–resnica, da bi razgalila, kaj se za zavajajočim videzom v resnici skriva, temveč ji vsakdanji dogodek služi kot skrivni prehod, ki pelje v zatemnjeno globino. Bralca zgodba tako posrka v vrtinec proti dnu, dokler ga spet ne izvrže na površje, nazaj k izhodiščni situaciji, ki pa jo zaradi izkušnje dna uzre v širšem kontekstu in drugačnih tonih, prežeto z nekakšno melanholijo, kakršno poraja izguba. »Slikam iz življenja« – obisk muzeja, obed turistov v gostilni, udeležba na otvoritvi razstave, srečanje s prijatelji na koncertu, obisk bolne prijateljice, družinska zabava na vrtiljaku, čakanje na letališču – odgrinja tančice intimnega vsakič z drugačnim pripovednim prijemom in energijo, lastno le posamezni zgodbi.