Opis

Samoironične besede Andreja Rozmana Roze (1955), pesnika in dramatika za otroke in odrasle, mojstra uličnega teatra, gledališkega igralca, modernista in avangardista, ustanovitelja zaničniške verske skupnosti, pa tudi romanopisca, humorista in satirika ter direktorja najmanjšega možnega gledališča Rozinteater, so leta 1997, ko so bile zapisane v pesniški zbirki Je že vredu, mama, nehote napovedale tudi to knjigo. Vsebujejo pa eno napako: ta ne bo zadnja, kajti »zadnjo slovensko knjigo /.../ bom napisal čisto na koncu«, vendar bo posebna, saj bo v prerezu časa in prostora, v katerem intenzivno ustvarja Roza, popeljala bralca skozi bogati, sproščeni gozd pesniških, satiričnih, zgodovinskih, sodobnih, jezikoslovnih, stripovskih, domišljijskih, mitoloških in mnogih drugih podob njegovega odločnega, sproščenega slovenskega jezika. Omogočila mu bo brati, slišati in videti pesniško, prozno in dramsko besedo Roze, ki se nalašč odmika od jezikovnih konvencij knjižnega jezika.