Opis

Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi del obravnava naravo znanstvenih spoznanj, status in rabo dokaza (z analizo dela Hertza in Neela) in eksperimenta (analiza dela Coulumba in Joula) v znanosti. Pokaže, kako je dokaz v posamezni znanstveni disciplini odvisen od stvarnih razmer in ekonomskih potreb, ter z analizo konkretnih zgodovinskih primerov opozori na zahtevnost eksperimentalnega dela in njegovo omejeno neodvisnost od teorije. Drugi del se posveča odnosu družba–ekonomija–znanost, obvladovanju tveganj in demokratični udeležbi pri učinkovanju tehnoznanosti na družbo. Pestre zagovarja pet načel, na katerih naj v javnih razpravah temelji pomen strokovne ekspertize: neodvisnost izvedencev; obvezno oblikovanje različnih mnenj pred konsenzom; metodična organizacija soočanj; vloga kolektivnega učenja; večje število akterjev avtorjev. Tretji del preiskuje razvoj raziskovanja znanstvenih ved (zlasti politične filozofije angleških in francoskih sciences studies) od pripoznanja dejstva, da je znanost družbeno področje, do analize tega, kako v svojem vsakdanjiku osmišljamo lastni svet. Izkaže se, da so znanstvene dejavnosti močno prostorsko in časovno umeščene, torej znanosti ne moremo ločiti od družbe in kulture.