Opis

Septembra leta 1920 je jezen italijanski anarhist po imenu Mario Buda poleg newyorške ulice Wall Street pognal v zrak voz na konjsko vprego, napolnjen z dinamitom in starim železom, pri tem pa ubil 40 ljudi. Od Budovega prototipa se je avtomobil bomba razvil v "letalsko silo za reveže", generično orožje množičnega uničevanja, ki zdaj povzroča razdejanje od Bombaja do Oklahoma Cityja.

V tej odlični in vznemirljivi zgodovini Mike Davis razišče njegovo uporabo in razvoj, pri tem pa razkriva vlogo državnih obveščevalnih služb - zlasti v ZDA, Izraelu, Indiji in Pakistanu - pri globalizaciji tehnik urbanega terorizma. Davis trdi, da mesta in urbani način življenja avtomobili bombe spreminjajo v večji meri kot pa bolj apokaliptične grožnje jedrskega ali biološkega terorizma, saj se privilegirani centri moči vse bolj obdajajo z "jeklenimi obroči" pred orožjem, ki se ga zdi kljub temu nemogoče premagati.

“Tu ne gre za vojaški problem, gre za politični problem. Levji delež škode in smrtnih žrtev, do katerih je prišlo skozi vse obdobje težav, ni nastal po zaslugi pištol in pušk ali doma izdelanih minometov, niti razstreliva semtex. Povzročile so ga bombe iz gnojila, ki jih lahko izdela vsakdo z osnovnošolskim znanjem kemije. Dva moška lahko z lopatami izdelata poltonsko bombo v kravjem hlevu, če pa morata operacijo tako ali drugače prekiniti, se je lahko znova lotita čez dvanajst ur. Ne morete odstraniti lopat. Odstraniti morate takšne misli.”

Tim Pat Coogan

V spremni besedi Jure Stojan zapiše, da je Davisova knjiga »tudi protestna gesta zoper ignoranco ameriškega akademskega zgodovinopisja, ki ameriških anarhistov in razrednega boja preprosto ni preučevalo. V petdesetih letih je senator McCarty poskrbel, da je bilo takšno zgodovinopisje nevarno. Ko je senatorjevo gibanje zamrlo, pa so liberalni zgodovinarji raje pisali o paranoidnih blodnjah protikomunistov, kot da bi priznali, da je šlo za pretirane odzive na resničen, oborožen razredni boj. Posledica vsega tega je bila, pravi zgodovinarka Beverly Gage z univerze Yale, 'da je zgodovina revolucionarnega in delavskega terorizma tako temeljito izginila iz narodnega spomina'«.