Slovensko ali knjižno - kako je prav?

Opis

Zdi se, da je Slovenijo v letih po osamosvojitvi prenehal prežemati občutek o ogroženosti slovenskega jezika, kar je privedlo do povečane rabe neknjižnih zvrsti jezika ne glede na okoliščine njihove rabe, tudi kadar dejansko niso upravičene, z močnim poudarkom na goli sporazumevalni funkciji jezika.

Novejše jezikovne raziskave izpostavljajo, da neknjižna govorica nima več negativne konotacije, ampak dobiva pozitivno kot prvi oz. materni jezik, v katerega je vsak govorec rojen; knjižnega jezika se v šolskem sistemu običajno šele priučimo. V ta trend preučevanja se uvršča tudi delo avtoric te knjige, ki proučujeta rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v šolskem prostoru severovzhodne Slovenije.