Je zima v krilu poletja

Opis

Franjo Frančič ostaja zvest svoji poetiki: tudi v kratkem dnevniškem romanu Je zima v krilu poletja se giblje na tanki meji med družbeno (ne)sprejemljivim in osebno usodnostnim. Razgalja človeka, ki ga maličijo družinske travme in družbena neusmiljenost, v okruten svet vrženega otroka, ki (si) kot odrasel človek zadaja bolečino, ker je, prikrajšan za ljubezen, ranjen. Pri tem se ne ozira na družbeno in politično korektnost, pripoveduje brez okolišenja in olepševanja, toda prav groba govorica največkrat izdaja krhkost njegovih protagonistov.Pa vendar je zgodba v okviru Frančičevega opusa obenem precej drugačna: glavni lik je tokrat ženska. Zaradi potrebe po človeški bližini se zapleta v konflikten klobčič različnih vlog – matere, žene, ljubice; ljubezen in libido sta neusmiljena režiserja njenega življenja. Njeno beleženje intimnih dogodkov in občutkov v dnevnik deluje kot postopek, nasproten zoomu: začne se z najbolj osebnimi podrobnostmi, slika se postopoma gradi, kot bi se kamera oddaljevala, in se zaključi v totalu. Toda ko se stvari postavijo na svoje mesto, se slika ne »sestavi« povsem: na njej ostane bela lisa.