Opis

Predzadnja knjiga iz zbirke Grajske stavbe v Sloveniji je namenjena predstavitvi gradov, dvorov in dvorcev ob skrajnem zahodnem robu Slovenije, na prostoru med rekami Sočo, Koritnico in Idrijo. Na tem območju je moč razlikovati dve temeljni skupini grajske dediščine v Zgornjem Posočju in Brdih, ki se z več vidikov precej razlikujeta, a imata tudi številne skupne lastnosti ter sooblikujeta podobo prostorske povezave med Alpami in Mediteranom.

Vezni člen med briškimi in zgornjeposoškimi grajskimi stavbami je nekoč imenitni dvorec v Kanalu na dvignjeni terasi nad reko in naseljem, ki ga je med prvo svetovno vojno zadela enaka usoda kakor celotno Posočje. Ostanki mogočnega Kozlovega roba, grajska utrdba Kluže, lokacija patriarškega dvora v Tolminu in novoveški tolminski dvorec so tisti spomeniki, ki nobenega poznavalca slovenske grajske dediščine ne morejo pustiti ravnodušnega.

Tako kot grajske stavbe v Zgornjem Posočju je tudi tiste v Brdih zaznamovala pokrajina, v katero so bile postavljene. Med Sočo in Idrijo, med Sabotinom in Korado se mehko vzvalovano gričevje polagoma spušča proti jugu in tvori slikovito povezavo med Jadranskim morjem, Furlanijo, Julijskimi Alpami, Dolomiti, Trnovskim gozdom, Vipavsko dolino in Krasom. Briške grajske stavbe: Dobrovo, Cerovo, Vipolže in Kojsko so nepogrešljivi del te vedre krajinske slike in pogosto njen osrednji poudarek. V Brdih nikoli ni bilo močnih utrdb ob naravno zavarovanih prehodih. O pomenu in podobi v starih pisnih virih izpričanih gradov Višnjevik in Rittersberg moremo danes le še ugibati. V knjigi pa se nikakor ni bilo mogoče odreči obravnavi briških grajskih stavb v slovenskih krajih v Republiki Italiji: Števerjana, Jazbin, Lož, Blankiža in Rutarjev.