Kaj bo iz tega fanta? ali: Nekaj s knjigami

Opis

Nemški literarni ›papež‹ Marcel Reich-Ranicki je leta 1979 s svojo kritiko romana Skrbno obleganje dokaj vznejevoljil avtorja, nobelovca Heinricha Bölla. Na tega so takrat pritisnile tudi zdravstvene težave in težko se je še loteval novega pisanja. Kljub temu ga je prav Reich-Ranicki (ki je sicer Böllovo pisanje in tudi njegovo zunajliterarno, ›aktivistično‹ dejavnost globoko spoštoval) nagovoril, naj vendar ponovno sede k pisalnemu stroju ter napiše kaj o svojem mladostništvu in šolanju v času Tretjega rajha.

Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo Kaj bo iz tega fanta?, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič še v knjižni obliki. V tem delu se dosledno posveča obdobju med letoma 1933 in 1937, torej času, ko je bil kot 16- do 20-leten fant na vrhuncu svojih ›problematičnih‹ let, v apokaliptičnem vzponu pa je bil tudi novi režim, ki se je po ugrabitvi oblasti v celoti in brezsramno zapisal nasilju. Böll je o tem času pisal po spominu, brez večjih materialnih virov, in to več kot štiri desetletja po obravnavanem času.

Toda ta spomin je kljub avtorjevim letom še vedno živ. Z njim riše bralcem od poznega 20. stoletja živo in plastično sliko življenja, ki je bučno plalo tudi pred in med časi, ki so z doslej najgrozljivejšo brutalnostjo zarezali v sam koncept človeštva in zgodovine. Čeprav Böll večkrat zatrdi, da se je skušal distancirati od tornada, ki je s svojo fundamentalnostjo razveljavljal vse dosežke nemškega duha, pa je vendarle potreboval desetletja premagovanja, preden je »zapisal, kar je bilo zapisati treba«. Seveda v svojevrstnem, prav posebnem, böllovsko ironičnem tonu, ki pred ozadjem sočasnih nacističnih grozodejstev in na zvočni podlagi rajhovskih koračnic tudi še danes deluje precej groteskno.