Opis

Biti prisoten je dragocen doprinos k umetniški knjižnici, saj ne ponuja le izvrstnih praktičnih vodil za aplikacijo v procesu gledališkega ustvarjanja (dramskega ali spontanega), ampak tudi širši premislek o umestitvi improvizacije v kontekst uprizoritvene umetnosti in življenja nasploh. V čem je prednost odrske improvizacije pred študiranjem dramskih Oseb in čaščenjem Teksta? Kako je mogoče zgodbo, ki jo je Aristotel štel za temeljno prvino drame, povedati brez Avtorja? Zakaj se sodobna performativna umetnost tako pogosto spopada z vprašanjem živega gledališča?