Sistem transcendentalnega idealizma

Opis

Sistem transcendentalnega idealizma (1800) je Schellingovo najbolj zaokroženo delo. V njem je izhajal iz Fichtejevega izhodišča, ki ga je na eni strani cepil na sistematiko, implicitno Kantovi kritični filozofiji, na drugi strani pa bistveno nadgradil z idejami, ki so tedaj prežemale zgodnjo nemško romantiko. Ta kombinacija je dala presenetljiv rezultat: Sistem transcendentalnega idealizma, ki poskuša pojasniti podlago človeške vednosti (spoznanja), se sklene z apoteozo umetnosti kot najvišjega spoznanja oziroma vednosti. Obsežen uvod v Schellingov Sistem in v njegovo filozofijo nasploh je napisal Tomo Virk.